V našem centru se pogosto srečujemo z otroki in mladostniki, ki se spopadajo z različnimi oblikami motenj hranjenja. Čeprav so bile te stiske v preteklosti pogostejše pri mladostnikih in v obdobju pubertete, opažamo, da se danes pojavljajo že pri mlajših otrocih, tudi v nižjih razredih osnovne šole.
Motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih se lahko kažejo v različnih oblikah, najpogostejše pa so:
- Anoreksija: Otrok zavrača hrano, se pretirano ukvarja s športom in vztraja pri nezdravem nadzoru telesne teže.
- Bulimija: Otrok zaužije velike količine hrane, nato pa hrano namerno izbruha.
- Kompulzivno prenajedanje: Otrok hitro in pogosto prikrito uživa velike količine hrane, tudi kadar ne občuti lakote.
Zakaj pride do motenj hranjenja?
Motnje hranjenja so pogosto odraz globokih čustvenih stisk in so ena izmed najzahtevnejših težav, s katerimi se soočajo otroci in njihove družine. Pri teh težavah ni preprostih rešitev, saj gre za zapleten proces, ki zahteva celosten pristop in individualno prilagojeno podporo tako otroku kot tudi celotni družini. Pomembno je razumeti, da motnje hranjenja niso le »težava otroka«, temveč odražajo širšo dinamiko družinskega okolja, ki vpliva na otrokovo počutje in vedenje. Sorojenci otrok z motnjami hranjenja se pogosto počutijo prestrašeni in nemočni, saj ne vedo, kako pomagati. Pomembno je, da v procesu podpore in zdravljenja ne pozabimo tudi nanje, saj lahko postanejo del istega začaranega kroga stisk in negotovosti.
Kateri otroci so bolj dovzetni?
Motnje hranjenja se pogosto pojavijo pri otrocih, ki so hipersenzitivni, torej zelo občutljivi na okolje in dogajanja okoli sebe. Ti otroci pogosto bolj intenzivno zaznavajo čustva drugih ljudi in občutijo nemoč, da bi karkoli spremenili. V želji po nadzoru nad svojim življenjem, ki ga sicer ne morejo uresničiti, se začnejo osredotočati na nadzor nad hrano.
Pri anoreksiji na primer otrok pogosto nadzoruje vnos hrane in telesno težo, ker se počuti nemočnega, da bi vplival na dogajanja v svojem okolju.
Bulimija je povezana z občutki krivde in sramu. Otrok, ki doživlja stiske, lahko čuti praznino in tesnobo, kar skuša nadomestiti z vnosom velikih količin hrane. A ker teh občutkov ne prenese, izbruhne hrano, da bi se s tem začasno znebil občutka teže in tesnobe.
Pri kompulzivnem prenajedanju gre pogosto za pomanjkanje življenjske energije. Otrok čuti, da je preobremenjen, da nima dovolj moči in energije, zato to skuša nadomestiti z uživanjem velike količine hrane. Mastna in sladka hrana mu dajeta občutek, da bo zmogel, vendar je ta občutek kratkotrajen.
Celosten pristop k reševanju motenj hranjenja
V našem centru se zavedamo, da je pri reševanju motenj hranjenja ključnega pomena celosten pristop. Poleg individualne podpore otroku ali mladostniku v proces intenzivno vključujemo starše, saj menimo, da je brez aktivnega sodelovanja družine dolgoročna rešitev težav težko dosegljiva.
Ključno je, da v čim krajšem času odkrijemo vzroke, ki so pripeljali do stisk, in jih ustrezno naslovimo. Če težav ne rešimo pri izvoru, se lahko motnje hranjenja preoblikujejo v druge oblike samopoškodovalnega vedenja, kot so zloraba alkohola, tvegano spolno vedenje, rezanje ipd..
Vsak otrok je edinstven
Pomembno je poudariti, da je vsak otrok edinstven. Čeprav se lahko dve osebi spopadata z isto obliko motnje hranjenja, sta vzroka in dinamika stisk pri vsaki družini drugačna. Zato se v našem centru trudimo vsakemu otroku in družini ponuditi prilagojen in individualiziran pristop, ki bo odgovarjal njihovim specifičnim potrebam.
Motnje hranjenja niso le klic na pomoč, temveč so priložnost, da celotna družina raste, se opolnomoči in da skupaj poiščejo nove poti, da bi živeli bolj usklajeno in povezano
