PONUDBA PREDAVANJ ZA STARŠE
PONUDBA PREDAVANJ ZA STARŠE
1. PREDAVANJE: SPODBUJAJMO OTROKOVE SOCIALNE VEŠČINE
Sposobnost razumevanja z drugimi pripomore k občutku uspešnosti in življenjskega zadovoljstva. Če želimo, da bi naš otrok učinkovito deloval v družbi, se mora naučiti, da bo prepoznaval in razumel različne socialne situacije in se nanje ustrezno odzival. Naučiti se mora, kako naj usklajuje svoje potrebe in pričakovanja s potrebami in pričakovanji drugih.
Marsikateri otrok, ki težko navezuje stike z drugimi, ponavadi ne premore starosti ustreznih pogovornih veščin. Sklepanje prijateljstev pa je veščina, ki jo je težko razviti po obdobju otroštva oziroma jo je kasneje veliko težje osvojiti.
Kako lahko starši pomagajo otroku pri razvijanju teh veščin? Kdaj in kako naj pričnejo z učenjem socialnih veščin? Kaj narediti, če ima otrok težave pri vključevanju v skupino vrstnikov?
Vsebina predavanja:
2. PREDAVANJE: KAKO GOVORITI, DA BODO OTROCI POSLUŠALI IN
KAKO POSLUŠATI, DA BODO OTROCI Z NAMI GOVORILI?
V času, v katerem živimo, so težave pri poslušanju in pogovarjanju pogost pojav tako v družini, med partnerjema, z otroci ter tudi v širšem okolju, npr. službi, s prijatelji. Ko se starši želijo pogovarjati z otrokom oziroma mladostnikom, navadno pride do nesoglasij, ker ga ne razumejo in on ne razume staršev. To posledično vodi do vse večje odtujenosti in prepada med generacijami.
Današnje generacije otrok in tudi družin se precej razlikujejo od predhodnih generacij, kar zahteva mogoče nekoliko drugačen pristop, ki vodi k večji uspešnosti starševstva, kar prispeva k razvijanju zaupljivega in ljubečega odnosa med starši in otroki ter tudi k medsebojnemu upoštevanju in spoštovanju. Napetosti in nesoglasja, ki prispevajo k odtujenosti so lahko izjema, če se starši naučijo reševati konflikte na ustrezen način. Pomembno je, da otroke naučimo, da se odgovorno soočajo s problemi in skušajo najti rešitve zanje – starši so jim skozi pogovor opora, na katero se otrok ali mladostnik lahko vedno obrne.
Otroci pogosto povedo, da jim nič ne koristi ali da jim celo škoduje, če se pogovorijo s svojimi starši. Tako starši zamudijo velike priložnosti, v katerih bi lahko otrokom nudili oporo in jih učili reševati probleme.
In zakaj toliko otrok odpiše svoje starše pri reševanju problemov?
Zakaj otroci ne govorijo s starši o stvareh, ki jih mučijo?
Vsebina predavanja:
3. PREDAVANJE: SPODBUJANJE DELANJA DOMAČIH NALOG
Kakšen odnos bo do domačih nalog imel naš otrok je v veliki meri odvisno od tega, kako starši gledamo na domače naloge. Če mi dojamemo domače naloge kot breme, jih bo najverjetneje tako dojel tudi naš otrok. Učence je težko motivirati za opravljanje domačih nalog, saj se jih drži negativna misel o nalogah, ki jo podedujejo od starejših bratov, sester, prijateljev… Domača naloga ponavadi pomeni odvzem prostega časa, časa, ki ga ni nikoli dovolj.
Domače naloge so pomembni sestavni del procesa poučevanja. Čeprav je glavni cilj domačih nalog najprej utrjevanje snovi, ki jo učenci obravnavajo pri pouku, je njena vloga za učenčev napredek mnogo širša. Domača naloga omogoča učencem, da si pridobivajo delovne navade, se naučijo uporabljati različne strategije, jim omogoča, da so ustvarjalni in jim dviga samozavest, izboljšuje samopodobo ter jih uči odgovornosti. S pomočjo domačih nalog lahko učitelj učence pripravi na prihajajočo snov, lahko pa jo uporabi tudi za vključevanje staršev v učni proces, kar je seveda potrebno. Učenci lahko izpolnjujejo zgoraj navedene cilje le, če se dela lotijo z glavo in z veseljem.
Žal pa je domača naloga velikokrat prava popoldanska mora, ki visi nad glavo vse družine.
Kakšne pozitivne spodbude in kateri pristopi pomagajo otroku, da vestno in natančno opravlja domače naloge?
Vsebina predavanja:
4. PREDAVANJE: KAKO POMAGATI OTROKU DO SAMOZAVESTI?
Danes se otroci soočajo z velikimi zahtevami in od njih se ogromno pričakuje, a starši včasih pozabimo, da sta prav dobra samopodoba in samozavest ključni za otrokovo polno in uspešno življenje. Okrepiti njihovo samozavest in prepričanje v lastne sposobnosti je primarna naloga staršev. Otrok, ki se bo razvil v samostojno osebo in se ne bo počutil manjvrednega temveč bo zadovoljen sam s seboj in se bo znal postaviti zase, bo v življenju veliko bolj srečen in sproščen kot nekdo, ki teh lastnosti nima.
Vidu so vse življenje govorili, da je izvrsten, preprosto je bil pohvaljen za vse. Te pretirane pohvale pa so v Vidu vzbudile občutek negotovosti in povsod je stalno iskal potrditve. V razredu je neprestano hodil k učiteljevi mizi, da je preveril, če je nalogo naredil prav.
Suzana pa odrašča v družini, kjer je niso nikoli pohvalili, vedno so ji govorili, kaj bi lahko storila bolje in so pritiskali nanjo naj se bolj potrudi. Zdelo se je, da jim nikakor ne more ustreči. Suzana zase meni, da ničesar ne more narediti prav in ne ve zakaj bi se sploh trudila. Izogiba se vsem novim in malo bolj zahtevnim stvarem, saj ne zaupa vase.
… noben od teh ekstremnih starševskih pristopov ni prispeval k otrokovi samozavesti.
Kako torej starši lahko pomagamo otroku, da bi se sprejel kot odločno in samozavestno osebo, ki zaupa vase in v svoje sposobnosti?
Vsebina predavanja: