TITLE

DESCRIPTION

Predavanja za starše srednješolcev

Ponudba predavanj za starše

1. PREDAVANJE: STRATEGIJE ZA ŽIVLJENJE Z MLADOSTNIKOM

Pogoji odraščanja so se zaradi hitrega razvoja in napredka na vseh področjih življenja spremenili in zaostrili, kar pa povečuje občutljivost in ranljivost mladih. Prehod iz otroštva v odraslo dobo je dolgotrajen proces. Začetek telesnega in spolnega dozorevanja se začenja prej kot se je pred desetletji, medtem pa so se meje psihičnega in socialnega dozorevanja premaknile navzgor. V tem razvojnem obdobju se mladi srečujejo z veliko življenjsko ogrožajočimi nevarnostmi – slaba družba, nočni izhodi, iskanje partnerjev, spolnost, alkohol, droge, vožnja z avtomobili ipd.

Vendar pa se temeljne naloge mladostništva niso bistveno spremenile – mladostnik se mora osamosvojiti od staršev, razviti lastno identiteto, svoj jaz ter najti samostojno pot v življenje. Poleg reševanja razvojnih nalog pa mora mladostnik pred vstopom v obdobje odraslosti prevzeti tudi številne odgovornosti. Pri tem so jim v veliko pomoč starši, če si upajo in se znajo spoprijeti z izzivi, ki jih prinaša to obdobje. Tako kot so mladostniki polni občutij, saj se poslavljajo in se morajo posloviti od udobnega, varnega in udobnega otroštva, tako tudi starši ob prvih težavah z mladostnikom začutijo strah (Ali mu bomo zmogli postaviti omejitve?), krivdo (Smo pri vzgoji naredili kaj narobe?) in jezo (S čim smo si to zaslužili?).

Kaj lahko starši pričakujejo od otroka v obdobju mladostništva? Kako naj reagirajo na nerealne mladostnikove zahteve in želje? Kako naj pod mladostnikovimi pritiski ohranijo samozavstno držo?

Vsebina predavanja:

  • Spodbujanje mladostnika k samostojnosti – postavljanje meja, učenje odgovornosti in odrekanja
  • Pritiski, ki jih uporabljajo mladostniki
  • Poslušanje in sprejemanje mladostnikovih misli in čustev
  • Vztrajanje pri postavljenih zahtevah
  • Primer uspešnega pogovor z najstnikom o perečih temah (cigareti, droge, alkohol)
  • Ustrezni odzivi staršev na mladostnikove laži, uporništvo, grožnje, slabo družbo, šolski neuspeh in izostajanje od pouka
  • Učinkovito nagrajevanje in kaznovanje mladostnika

2. PREDAVANJE: KAKO GOVORITI, DA BODO MLADOSTNIKI POSLUŠALI IN

                  KAKO POSLUŠATI, DA BODO MLADOSTNIKI Z NAMI GOVORILI?

V času, v katerem živimo, so težave pri poslušanju in pogovarjanju pogost pojav tako v družini, med partnerjema, z otroci ter tudi v širšem okolju, npr. službi, s prijatelji. Ko se starši želijo pogovarjati z otrokom oziroma mladostnikom, navadno pride do nesoglasij, ker ga ne razumejo in on ne razume staršev. To posledično vodi do vse večje odtujenosti in prepada med generacijami.

Današnje generacije mladostnikov pa tudi družin se precej razlikujejo od predhodnih generacij, kar zahteva mogoče nekoliko drugačen pristop, ki vodi k večji uspešnosti starševstva, kar prispeva k razvijanju zaupljivega in ljubečega odnosa med starši in mladostniki ter tudi k medsebojnemu upoštevanju in spoštovanju. Napetosti in nesoglasja, ki prispevajo k odtujenosti so lahko izjema, če se starši naučijo reševati konflikte na ustrezen način. Pomembno je, da otroke naučimo, da se odgovorno soočajo s problemi in skušajo najti rešitve zanje – starši so jim skozi pogovor opora, na katero se mladostnik lahko vedno obrne.

Mladostniki pogosto povedo, da jim nič ne koristi ali da jim celo škoduje, če se pogovorijo s svojimi starši. Tako starši zamudijo velike priložnosti, v katerih bi lahko otrokom nudili oporo in jih učili reševati probleme.

In zakaj toliko mladostnikov odpiše svoje starše pri reševanju problemov?

Zakaj mladostniki ne govorijo s starši o stvareh, ki jih mučijo?

Vsebina predavanja:

  • Kako naj poslušamo, da bodo mladostniki z nami govorili?
    • Govorica sprejemanja
    • Pasivno in aktivno poslušanje
    • Prepoznavanje mladostnikovih misli in čustev v pogovoru, sprejemanje čustev in hkrati zavrnitev neprimernega vedenja
  • Zvijače, ki jih uporabljajo mladostniki
  • Kako naj govorimo, da bodo mladostniki poslušali?
    • Podajanje učinkovitih sporočil, ki mladostniku omogočajo, da starše razume in prevzame odgovornost
    • Vztrajanje pri svojih zahtevah
  • Primeri pogovorov z mladostniki (droge, večerni izhodi, vožnja)
  • O čem se mladostniki radi pogovarjajo?

3. PREDAVANJE: ZDAJ PA DOVOLJ!

 

                  KAKO MLADOSTNIKU POSTAVITI ZDRAVE MEJE?

Starši so pred današnjo generacijo najstnikov pogostokrat brez moči in ne vedo, kako svojim odraščajočim otrokom postaviti meje. Najstniki niso več otroci in še niso odrasli, iščejo svojo pot skozi podivjane hormone, izzivanje okolice in premikanje meja sprejemljivega. Pogosto se soočamo s tem, da so starši izgubljeni pred zahtevami svojih odraščajočih otrok. Spoštovanje mladostnikovih odločitev na eni strani ter postavljanje določenih mej na drugi, je torej nenehen slalom staršev v teh letih. Treba se je namreč zavedati, da je mladostnik svoja osebnost in da ne moremo posegati v to, kakšno frizuro bo imel, kakšne hlače bo nosil in koga bo imel rad. Lahko in moramo pa zahtevati, da se drži dogovorov, da spoštuje postavljena pravila ter da prispeva k urejenemu domu.

Kaj jim torej dovoliti in do katere meje? Kdaj reči odločni ne?

Biti prijatelj ali starš? Kako je z avtoriteto staršev mladostnikov?

Vsebina predavanja:

  • Mladostnikove tehnike preusmerjanja naše pozornosti
  • Kako doseči, da nas mladostnik upošteva?
  • Kakšne starše pričakujejo in potrebujejo mladostniki?
  • Skleniti kompromis z mladostnikom
  • Kje je »meja« za:
    • policijsko uro
    • droge in večerne izhode
    • slabo družbo in pritiske vrstnikov
    • šolski neuspeh in izostajanje od pouka
    • žepnino
    • pomoč doma

4. PREDAVANJE: KAKO POMAGATI MLADOSTNIKU DO SAMOZAVESTI?

Ob vseh zahtevah in pričakovanjih, ki jih imamo do naših mladostnikov, starši včasih pozabimo, da sta prav dobra samopodoba in samozavest ključni za mladostnikovo polno in uspešno življenje. Okrepiti njihovo samozavest in prepričanje v lastne sposobnosti je primarna naloga staršev. Mladostnik, ki se bo razvil v samostojno osebo in se ne bo počutil manjvrednega temveč bo zadovoljen sam s seboj in se bo znal postaviti zase, bo v življenju veliko bolj srečen in sproščen kot nekdo, ki teh lastnosti nima.

Suzana pa odrašča v družini, kjer je niso nikoli pohvalili, vedno so ji govorili, kaj bi lahko storila bolje in so pritiskali nanjo, naj se bolj potrudi. Zdelo se je, da jim nikakor ne more ustreči. Suzana zase meni, da ničesar ne more narediti prav in ne ve zakaj bi se sploh trudila. Izogiba se vsem novim in malo bolj zahtevnim stvarem, saj ne zaupa vase.

Suzana pa odrašča v družini, kjer je niso nikoli pohvalili, vedno so ji govorili, kaj bi lahko storila bolje in so pritiskali nanjo, naj se bolj potrudi. Zdelo se je, da jim nikakor ne more ustreči. Suzana zase meni, da ničesar ne more narediti prav in ne ve zakaj bi se sploh trudila. Izogiba se vsem novim in malo bolj zahtevnim stvarem, saj ne zaupa vase.

… noben od teh ekstremnih starševskih pristopov ni prispeval k mladostnikovi samozavesti.

Kako torej starši lahko pomagamo mladostniku, da bi se sprejel kot odločno in samozavestno osebo, ki zaupa vase in v svoje sposobnosti?

Vsebina predavanja:

  • Dejavniki, ki oblikujejo mladostnikovo samozavest
  • Kako ravnamo starši, ko ne ravnamo v mladostnikovo korist?
  • Kako prepoznamo mladostnikovo nizko samozavest?
  • Primeri spodbujanja samozavedanja, samospoštovanja in samozavesti
  • Koraki do boljše samozavesti in zaupanja vase

5. PREDAVANJE: MLADOSTNIK ODRASTE

V zadnjih letnikih srednješolskega izobraževanja mladostnik počasi vstopa v svet odraslih. Sam se navadno odraslega in enakovrednega staršem tudi počuti, čeprav je še vedno lahko precej negotov, pa tudi neodločen o svoji nadaljnji poti. Sklepa trdnejše in trajnejše prijateljske vezi, navezuje bolj stalna ljubezenska razmerja. Sodoben način življenja, podaljšanje študija, težave pri pridobivanju redne zaposlitve, splošnejše spreminjanje navad so sicer povzročili, da se danes srečujemo s fenomenom podaljševanja tega obdobja, a je dobro, da starši mladostnika spodbujajo k čim večji samostojnosti in neodvisnosti.

Starši včasih potožijo, da so mladostniku vedno priskočili na pomoč, mu nudili vse, ničesar mu ni primanjkovalo, a on ne dela nič, za nič se ne potrudi, ničesar ne spoštuje, nima ciljev ali pa jih ne uresničuje.

Mladostnik mora imeti pred seboj svoje cilje, ki bodo usmerjali njegovo življenjsko iskanje in popotovanje. Vsak mora najti svoj odgovor, vsak mora hoditi po svoji poti. Predvsem pa mora zaupati, da to zmore.

Prihodnost jim ne moremo podariti, prihodnost morajo ustvarjati sami …

Vsebina predavanja:

  • Posebnosti pozne adolescence in odzivi staršev na te spremembe
  • Biti koristen sogovornik pri mladostnikovem iskanju smisla in zastavljanju ciljev
  • Spodbujati mladostnikovo zanimanje za delo in kariero
  • Podpreti mladostnikovo osamosvajnje in mu pustiti čim več neodvisnosti
  • Pomagati ali sodelovati z mladostnikom, ko se srečuje z različnimi življenjskimi izzivi?

Facebook stran

Hitri kontakt




    [recaptcha]